Arelemgbunli Nwiɔ Mɔɔ Ko Tia Bɛ Nwo Wɔ Awieleɛ Mekɛ Ne Anu
Ngapezo mɔɔ bɛha nwolɛ edwɛkɛ wɔ ɛlɛka ɛhye anu la bie mɔ rale nu wɔ mekɛ ko anu. Bɛmaa ɔda ali wienyi kɛ yɛwɔ “awieleɛ mekɛ ne” anu.—Dan. 12:4.
Ngɛlɛlera Yek. 11:7; 12:13, 17; 13:1-8, 12
Ngapezo “Nane anwo ɛzulolɛ ne” kpɔsale azɛlɛ ne azo wɔ ɛvoya dɔɔnwo anu. Bɛbodale ye mɛne mɔɔ tɔ zo nsuu la wɔ awieleɛ mekɛ ne anu. Nzinlii, ɔnyianle anwosesebɛ bieko, na “azɛlɛ ye azo amra amuala” doale ye. Seetan ɛlɛdua nane anwo ɛzulolɛ zɔhane anwo zo ‘ɔ nee raalɛ ne abozoamra mɔɔ ɛha’ la aho.
Kɛzi ɔrale nu Wɔ Azuyilɛ ne anzi, alesama tumililɛ mɔɔ ko tia Gyihova la yele bɛ ti. Wɔ ɛvoya dɔɔnwo anzi wɔ Ewiade Konle I la anu, Britain Tumililɛ ne hanle aze bɔkɔɔ. Mɔɔ ɔ nee United States bɔle nu la, ɔnyianle anwosesebɛ bieko. Wɔ awieleɛ mekɛ ɛhye anu titili, Seetan ɛlɛdua ye maanyɛlɛ ngyehyɛleɛ ne amuala azo yeakpɔ Nyamenle menli.
Ngɛlɛlera Dan. 11:25-45
Ngapezo Sɔlɔ nee nyiakɛ arelemgbunli ne mɔ pele tumililɛ nwo wɔ awieleɛ mekɛ ne anu.
Kɛzi ɔrale nu Germany yɛɛ Anglo-America tumililɛ ne pelele tumililɛ nwo. Wɔ 1945, Soviet Union ne nee ye boavolɛma rayɛle sɔlɔ belemgbunli ne. Wɔ 1991, Soviet Union ne gule, yeangyɛ Russia nee ye boavolɛma rayɛle sɔlɔ belemgbunli ne.
Ngɛlɛlera Aye. 61:1; Mal. 3:1; Luku 4:18
Ngapezo Gyihova zoanle ye “ɛbɔfoɔ” ne kɛ ‘ɔhɔziezie adenle ne anu’ kolaa na bɛava Mɛzaya Belemgbunlililɛ ne bɛazie ɛkɛ. Ekpunli ɛhye bɔle ɔ bo kɛ ‘bɛka edwɛkpa ne bɛahile bɛlɛvoma.’
Kɛzi ɔrale nu Ɔvi 1870 ne mɔ anu mɔɔ ba la, C. T. Russell nee ɔ gɔnwo mɔ yɛle gyima ɛsesebɛ hilehilele Baebolo nu nɔhalɛ ne anu. Wɔ 1880 ne mɔ anu, bɛzile zo kɛ ɔwɔ kɛ Nyamenle azonvolɛ bɔ edwɛkpa ne nolo. Bɛhɛlɛle edwɛkɛ le kɛ “Wanted 1,000 Preachers” yɛɛ “Anointed to Preach” wɔ yɛ mbuluku ne mɔ anu.
Ngɛlɛlera Mat. 13:24-30, 36-43
Ngapezo Kpɔvolɛ luale ndile wɔ hwiiti ma ne anu na bɛgyakyile ye bɛmaanle ɔnyinle ɔhedale hwiiti ne azo kɔkpula kɛ ma ɛdelɛ mekɛ ne dwule; akee bɛyele ndile ne bɛvile hwiiti ne anu.
Kɛzi ɔrale nu Ɔvi 1800 awieleɛ mɔɔ ba la, nɔhalɛ Kilisienema bɔle ɔ bo kɛ bɛtwe bɛ nwo bɛavi adalɛ Kilisienema anwo. Wɔ awieleɛ mekɛ ne anu, bɛboɔboa nɔhalɛ Kilisienema anloa na bɛye bɛ bɛvi adalɛ Kilisienema anu.
Ngɛlɛlera Dan. 2:31-33, 41-43
Ngapezo Ananze ne agyakɛ ne mɔɔ bulalɛ nee ndɛtɛlɛ ɛli afonla la.
Kɛzi ɔrale nu la Ndɛtɛlɛ ne a le ahoahweabane mɔɔ bɛwɔ Anglo-America Ewiade Tumililɛ ne abo na bɛdwazo bɛtia tumililɛ zɔhane la. Ɛhye ɛmmaa ewiade tumililɛ zɔhane anwo ɛnyɛ se kɛ bulalɛ la.
Ngɛlɛlera Mat. 13:30; 24:14, 45; 28:19, 20
Ngapezo Bɛboɔboale “hwiiti ne” anloa bɛguale ɛleka mɔɔ bɛsie ninyɛne la na bɛkpale “akɛlɛ nɔhavo nee badwema” ne kɛ ɔnlea “sonvolɛma anwo zo.” “Belemgbunlililɛ ne anwo edwɛkpa” ne bɔle ɔ bo kɛ ɔtɛlɛ yeahɔ “azɛlɛ ye azo amuala.”
Kɛzi ɔrale nu Wɔ 1919, bɛkpale akɛlɛ nɔhavo ne kɛ ɔnlea Nyamenle menli ne anwo zo. Ɔvi mekɛ zɔhane mɔɔ ba la, Baebolo Sukoavoma ne yɛle dɔɔnwo wɔ daselɛlilɛ gyima ne anu. Ɛnɛ, Gyihova Alasevolɛ ka edwɛkɛ ne wɔ azɛlɛ mɔɔ bo 200 la azo, na bɛyɛ mbuluku mɔɔ bɛfa bɛsukoa Baebolo ne la wɔ aneɛ mɔɔ bo 1000 la anu.
Ngɛlɛlera Dan. 12:11; Yek. 13:11, 14, 15
Ngapezo Nane anwo ɛzulolɛ ne mɔɔ ɔlɛ mɛne nwiɔ la hanle kɛ menli ɛyɛ ‘ananze ɛmaa nane ne’ na ‘ɔvale ɛnwomenle ɔmaanle nane ne ananze ne.’
Kɛzi ɔrale nu Anglo-America Ewiade Tumililɛ ne gyinlanle nu maanle bɛdele Maanle Maanle Ngyekyeleɛ eku ne. Maanle ngakyile dɔɔnwo noko gyinlanle eku ɛhye anzi. Nzinlii, sɔlɔ belemgbunli ne noko vale ɔ nwo wulale Eku ɛhye anu—noko ɔyɛle zɔ wɔ 1926 kɔdwu 1933 anu. Kɛ mɔɔ ɛnee bɛbayɛ bɛamaa Maamgbole Koyɛlɛ Eku (UN) ne la, bɛvale nganvolɛ mɔɔ le Nyamenle Belemgbunlililɛ ne ɛdeɛ la bɛmaanle Maanle Maanle Ngyekyeleɛ ne.
Ngɛlɛlera Dan. 8:23, 24
Ngapezo Belemgbunli bie mɔɔ ati yɛ se la ‘bazɛkye ninyɛne wɔ nwanwane adenle zo.’
Kɛzi ɔrale nu Anglo-America Ewiade Tumililɛ ne ɛzɛkye ninyɛne dɔɔnwo. Kɛ neazo la, wɔ Ewiade Konle II la anu, United States dole bɔmbo nwiɔ wɔ maanle mɔɔ ɛnee bɛko bɛtia ɔdaye nee Britain la anu, na ɛhye zɛkyele ninyɛne dɔɔnwo kpalɛ.
Ngɛlɛlera Dan. 11:31; Yek. 17:3, 7-11
Ngapezo “Nane kɔkɔlɛ” anwo ɛzulolɛ ne mɔɔ lɛ mɛne bulu la vi kuma kuloonwu ne anu rale na ɔle belemgbunli mɔɔ tɔ zo mɔtwɛ. Daneɛle buluku ne hanle belemgbunli ɛhye anwo edwɛkɛ kɛ ɔle “kyibadeɛ mɔɔ bɔ maanle.”
Kɛzi ɔrale nu Maanle Maanle Ngyekyeleɛ ne gule wɔ Ewiade Konle II la anu na bɛvale UN ne ‘bɛziele ɔ gyakɛ anu.’ Le kɛ Maanle Maanle Ngyekyeleɛ eku ne la, bɛva anyunlunyia mɔɔ le Nyamenle Belemgbunlililɛ ne ɛdeɛ la bɛmaa UN ne. UN ne bateta ɛzonlenlɛ.
Ngɛlɛlera 1 Tɛs. 5:3; Yek. 17:16
Ngapezo Maanle maanle ne babɔ “anzodwolɛ nee banebɔlɛ” nwo nolo, na “mɛne bulu ne” yɛɛ “nane anwo ɛzulolɛ ne” bateta “tuutuunli ne” na bɛazɛkye ye. Akee bɛbazɛkye maanle maanle ne.
Kɛzi ɔbara nu Maanle maanle ne mɔ baha kɛ bɛnyia anzodwolɛ nee banebɔlɛ. Akee maanle maanle mɔɔ bɛgyi Maamgbole Koyɛlɛ Eku ne anzi la bazɛkye adalɛ ɛzonlenlɛ eku ngakyile ne mɔ. Ɛhye a babɔ anwongyelelɛ kpole ne abo a. Anwongyelelɛ zɔhane abo bapɛ wɔ mekɛ mɔɔ bɛbazɛkye ewiade ne amuala wɔ Amagɛdɔn la.
Ngɛlɛlera Yiz. 38:11, 14-17; Mat. 24:31
Ngapezo Gɔgo bara Nyamenle menli azɛlɛ ne azo. Akee anwumabɔvolɛma baboɔboa menli mɔɔ “bɛkpa bɛ” la anloa.
Kɛzi ɔbara nu Sɔlɔ belemgbunli ne yɛɛ ewiade tumivolɛma mɔɔ ɛha la bateta Nyamenle menli. Saa bɛbɔ ɛtetalɛ ɛhye abo a, ɔnrɛhyɛ bɛbaboɔboa mɔhama ne anloa bɛahɔ anwuma.
Ngɛlɛlera Yiz. 38:18-23; Dan. 2:34, 35, 44, 45; Yek. 6:2; 16:14, 16; 17:14; 19:20
Ngɛlɛlera “Ahenle mɔɔ de” “ɛkpɔnwɔ fufule” ne azo la bawie “ye konimlilɛ” ne bɔkɔɔ ɔlua Gɔgo nee ye sogyama mɔɔ ɔbazɛkye bɛ la azo. Bɛvuandinle “nane anwo ɛzulolɛ ne” “bɛdole senle tandane ne anu,” na bɛbubule ananze kpole ne.
Kɛzi ɔbara nu Gyisɛse mɔɔ ɛlɛdi Nyamenle Belemgbunlililɛ ne azo Belemgbunli la balie ye menli. Ɔ nee menli 144,000 ne yɛɛ ye anwumabɔvolɛma babɔ nu azɛkye maanle maanle ne mɔɔ le Seetan maanyɛlɛ ngyehyɛleɛ ne amuala la.